Vedno smo sami. Tudi če smo odraščali v ljubeči družini in imamo veliko prijateljev, če imamo ljubečega partnerja in otroke, s katerimi se razumemo. Tudi če smo v dobrih odnosih s sosedi in sodelavci. Sami smo že prve dni po rojstvu, mala štručka, ki joka, ker ne zna povedati, da je lačna, niti kaj jo … More Film z naslovom “Moje življenje”

Počasi, čisto počasi lezem iz mirnega in globokega spanca. Skoraj ne vem, kje sem. In zakaj. Slišim, kako se sem in tja mimo hiše pelje osamljeni avto … se oglasi zgodnji ptič. S še vedno tesno zaprtimi očmi čutim, da se zunaj dani in prebuja dan … Jaz pa še vedno lebdim. Tam nekje. Ker … More Dajmo dnevu priložnost.

Končno prijetne temperature in daljši dnevi! Končno konec čepenja v toplih in z lučjo osvetljenih prostorih! Ko si želimo, da bi bili zunaj cel dan in bi se vračali domov šele zvečer, ko se shladi. Saj se zdi, da bi radi nadoknadili vse kar smo pozimi »zamudili« ali pa vsaj odložili! Vleče nas sem in … More Edino pomembno …

Pomlaaaad! Tu je, čisto zares! Pa čeprav nas še vedno preseneča z mrazom in se sem in tja zbujamo v s slano ali celo sneg pobeljeno jutro in oblečemo prijetno tople plašče … ampak čez dan lahko  hodimo že z odpetimi gumbi, oviti le v ohlapen šal! Mačicam po vrtovih hiš v mestu, na travnikih … More Kot najlepši šopek!

Nežna, krhka in ljubeča, hkrati pa močna in vztrajna. Vsak dan. Ko oblečem najlepšo obleko in sem zavita v trenirko. Vsak dan. Ko moje oči žarijo v barvah in so ustnice čutno rdeče, in brez ličil. Vsak dan. Ko sije sonce in blestim, in ko oblaki prekrivajo nebo in dežuje. Vsak dan. Vsak dan JAZ. Samo JAZ. … More Vsak dan JAZ.

Jutro. Predprostor večje dvorane. Ljudje se zbirajo, ne vedo drug za drugega. Počasi vstopajo eden po eden in zdi se, da jih bo bolj malo. Pa se izkaže, da se večina ure ne drži in prihajajo vedno novi. Znanci se pozdravljajo, drugi iščejo sorodno dušo, nekateri ostajajo sami. Pogovarjajo se, se smejijo, zbirajo okrog privlačnih … More V življenju se vse prepleta.